|
|
 |
Verodostojno pričevanje o obsegu uničenja: |
| .. |
“(…) status religiosus et moralis hujus Archidioecesis ob belli calamitates ejusque funestas sequelas multum detrimenti accepit. Siquidem, Archidioecesis Goritiensis theatrum fuit immanis belli a Pentecoste a. 1915 usque ad Novembrem 1918, incolae cum suis pastoribus dispersi per Austriam vel exules detenti in Italia; oppida pagaque solo aequata; ecclesiae 43 penitus destructae, 18 valde laesae, 24 leviter violatae; campanae cum organis et s. supellectili ablatae, uniones catholicae interim suppressae vel suspensae, organizatio socialis disrupta. (…)” |
| .. |
“(…) versko in moralno stanje te nadškofije se je zaradi nesrečne vojne in njenih pogubnih posledic zelo poslabšalo. Goriška nadškofija je bila od binkošti 1915 do novembra 1918 prizorišče strahovitih spopadov in prebivalci so se s svojimi dušnimi pastirji razkropili po Avstriji ali so jih kot pregnance zadrževali v Italiji. Mesta in vasi so bila izravnana s tlemi; 43 cerkva je bilo popolnoma uničenih, 18 zelo poškodovanih, 24 jih je utrpelo manjšo škodo; zvonove in orgle ter sveto opravo so odvzeli; v tem času so bila katoliška združenja ukinjena ali so zamrla, delo na družbenem področju se je sesulo v prah.. (…)” |
.. |
Goriški knezonadškof Frančišek Borgia Sedej; iz „relatio ad Limina Apostolorum“ leta 1921, avtograf v Nadškofijskem arhivu v Gorici |
|
 |
