Obseg škode in razlogi zanjo: Cerkev je bila močno poškodovana.; ob koncu vojne je bila brez strehe in z velikimi poškodbami na zidovju.

Popravilo / obnova: Škoda takoj po vojni se je zdela nepopravljiva, tako da so dva oltarja, ki sta ostala kolikor toliko cela, odnesli (ne brez protestov devinskega župnika) v novo Rožnovensko cerkev v Tržiču. Že leta 1919 je Komisija za obnovo poškodovanih cerkva v tržiškem okraju (commissione per il ripristino delle chiese danneggiate del distretto di Monfalcone) izrazila željo, da bi postavili novo dekanijsko cerkev bliže devinskemu naselju. Kljub temu so začeli s postopkom za obnovo stare cerkve pri izvirih Timave, a so se obnovitvena dela (oziroma odstranitev baročnih dekorativnih delov v prid vzpostavitve gotske strukture) tudi zaradi občutljivosti in kompleksnosti kraja zavlekla v štirideseta leta. Potreba po bogoslužnem prostoru pa je bila velika (začasno je temu namenu služila baraka v Štivanu, v Devinu pa je bila mala cerkev Sv. Duha), zato so v letih 1930–31 zgradili novo cerkev, prav tako posvečeno sv. Ivanu. Izvedbo del po načrtu posebnega tehničnega urada v Gorici (Ufficio tecnico speciale di Gorizia), ki so ga odobrili leta 1929, so zaupali podjetju Giovanni Medeot iz Moše, kamnoseška dela pa podjetju Giovanni Zaccaria iz Nabrežine; nov kip sv. Janeza Krstnika na pročelju je izdelal Giovanni Battista Novelli.

Opombe: Dekanijski sedež so prenesli k cerkvi Sv. Duha v Devinu, nova cerkev sv. Ivana pa je postala župnijska.